1. Zelena politika – Zelena Slovenija – Zelena Evropa.

Slovenija potrebuje zeleno politiko. Evropska unija potrebuje več zelene politike. 

Podnebne spremembe so dejstvo. Posledice postajajo vidne vsak dan, na vsakem koraku. Če jih ne bomo znali zajeziti, bodo številni deli našega planeta povsem neprimerni za bivanje. Odgovor na podnebno krizo ni enostaven, veliko pa lahko naredimo z zmanjšanjem porabe energije, izboljšanjem energetske učinkovitosti in povečanjem deleža energije iz obnovljivih virov, z izboljšanjem energetske učinkovitosti in povečanjem deleža energije iz obnovljivih virov.

Spremeniti moramo način kako kmetujemo in pridelujemo hrano in povrniti zavest o pomembnosti ciste vode in neoporecne zemlje. 

Drobni delci v zraku ter kemikalije in mikroplastika v vodi predstavljajo številna zdravstvena in okoljska tveganja, katerih dolgoročnih učinkov še ne poznamo. Da bi zaščitili zrak, ki ga dihamo, in vodo, ki jo pijemo, moramo najprej zmanjšati svoje onesnaženje. Omejiti moramo rabo plastike, ki je ni mogoče reciklirati, ter zmanjšati količino odpadkov, ki gre v sežig. Evropska unija mora prenehati financirati vse dejavnosti, ki škoduje okolju ali biotski raznovrstnosti.

Naša načela zelene politike na področju onesnaževanja:

  1. V zeleno politiko v Sloveniji in Evropi moramo na zakonodajni ravni vpeljati načelo “onesnaževalec plača”. Nedopustno je, da za onesnaženje v Kemisu, Ekosistemih, v Celju, Rakovniku in drugje do danes še ni nihče odgovarjal. 

  2. Zahtevamo, da se na EU ravni vzpostavi register divjih odlagališč.

  3. Omejiti moramo rabo plastike, ki je ni moč reciklirati, in sicer na zakonodajni ravni.

  4. Vpeljati moramo koncept “Zero Waste”.

  5. Nasprotujemo gradnji nove sežigalnice v Sloveniji. Podpiramo postopno zapiranje sežigalnic v Evropi in vzpostavitev ponovne uporabe odpadkov na obmocju cele Evrope.

  6. Slovenija naj številna degradirana območja nameni gospodarstvu, vodovarstvena in kmetijska zemljišča pa ohrani. 

  7. Zahtevamo, da se v slovenski zakonodaji nemudoma uredi vprašanje frackinga. Lista “Povežimo se” nasprotuje frackingu v Sloveniji. 

  8. Zahtevamo, da se v slovenski zakonodaji opredeli in zoža prostor za plakatno in svetlobno oglaševanje.

Naša načela zelene politike na področju energetike:

  1. Slovenija potrebuje energetski koncept, ki bo spoštoval zaveze Pariškega sporazuma. 

  2. Slovenija mora kontiunirano povečevati deleže energije iz obnovljivih virov.

  3. Zavzemamo se za zaprtje TEŠ6.

  4. Zahtevamo ustavitev subvencioniranja fosilnega gospodarstva.

  5. Zahtevamo uvedbo evropskega davka na ogljik in prilagajanje meje za uvožene emisije. Tako zagotovimo, da bodo največji onesnaževalci, kot so letalstvo, pomorski promet, proizvajalci energije in težka industrija, začeli plačevati svoj delež v boju proti podnebnim spremembam. Učinkovit ukrep bi bile progresivne cenovne lestvice za vse energente, ki bi ob višji porabi zviševale trošarine na porabljeno enoto.

  6. Zavzemamo se za vzpostavitev Energetskih zadrug in preusmeritev evropskih subvencij v njihovo izgradnjo iz programov, ki dokazano ne prinašajo napredka. V Energetskih zadrugah naj prebivalci posamezne vasi ali manjših mest skupaj postavijo lasten način energetske samooskrbe (vetrnice, solarna energija), uporabljajo lastno energijo in delijo dobicek.

  7. Zahtevamo, da se vsako investicijo, ki je namenjena izboljšanju energetske učinkovitosti stavb, oprostiti plačila vseh davkov (3 odstotke na leto).

  8. Zahtevamo, da se vse strehe javnih institucij - kjer je to mogoče - spremeni v solarne elektrarne.

  9. Zahtevamo, da se spodbudi gradnjo zelenih streh in le, kjer to ni mogoče, naj se razveja mrežo malih in okolju prijaznih hidroelektrarn in sicer ob rekah, ki niso del Nature 2000.

  10. Smo proti gradnji hidroelektrarn na zaščitenem območju reke Mure.

Naša načela zelene politike na področju prometa:

  1. Zavzemamo se za ukinitev oprostitve davka na kerozin in uvedbo davka na letalske lete.

  2. Zavzemamo se za boljšo dostopnost, pogostost, povezanost in učinkovitost vlakov in vzpostavitev regionalnih povezav.

  3. Zavzemamo se za premeščanje tovornega prometa s ceste na železnico in vodo.

  4. Zahtevamo bolj trajnostno urbanistično načrtovanje, ki bo upošteval kolesarske poti in več javnega prevoza.

  5. Nasprotujemo nepremišljenemu širjenju obvoznic, ki je sicer zaželjeno za večjo pretočnost obstoječega prometa, ne sme pa spodbujati njegovega povečevanja. Zato je potrebno ljudi z učinkovitim javnim prevozom spodbujati k spremembam in hkrati z omejitvami za dostop v naselja odvračati od trenutnih vzorcev. A če hočemo spodbuditi spremembo v načinu dnevnih migracij moramo ponuditi tudi alternative, kot so na primer učinkovite povezave med glavnimi mesti s hitrimi in pogostimi vlaki.

2. Preudarna politika – Preudarna Slovenija – Preudarna Evropa. 

Živimo v času, ki terja preudarno politiko na področju varnosti. Na področju informacijske varnosti, socialne varnosti in prehranske varnosti. 

Denar evropskih davkoplačevalcev naj podpira samo zdravo pridelavo hrane. Najbolj strupene pesticide je treba prepovedati. Evropa naj podpira male kmete pri varovanju okolja in vodnih virov, vlaganju v humano vzrejo in dobro počutje živali ter zaščiti biotske raznovrstnosti. Pomembno je tudi spodbujanje zdravega prehranjevanja, ki temelji na lokalno pridelanih živilih in manjši porabi mesa, kar ni pomembno le za izboljšanje zdravja, ampak tudi manjše onesnaževanje okolja. 

Digitalizacija, kot skupek ukrepov s področja informacijskih in komunikacijskih tehnologij, kot nujen pogoj za uspešno četrto industrijsko revolucijo. To je osnova bodoče informacijske družbe, naloga politike pa je da zagotovi širše družbene koristi prek mehanizmov fiskalne in socialne politike ob upoštevanju trajnostno naravnanega razvoja. Digitalizacija mora biti usmerjena v informacijsko družbo, ki je predpogoj za četrto industrijsko revolucijo, ki pa mora biti trajnostno naravnana. EU mora ukrepati takoj in predvsem pametno, saj se na področju 5G bije bitka med Ameriko in Kitajsko, ki ima ne tem področju prednost. EU tako ne sme postati talec obeh ampak se mora v ta boj aktivno vključiti s svojim znanjem in rešitvami. Pomembno je tudi spoznanje, da je informacijska družba ekonomski model, ki med drugim omogoča uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka.

Informacijska varnost je danes ključna varnost. Internet je gonilo razvoja, ne le gospodarskega, ampak tudi družbenega. Le vsem dostopen in odprt internet omogoča iste možnosti vsem uporabnikom, zato je nujen več-deležniški pristop upravljanja in reguliranja, ne pa politična regulacija na podlagi lobističnih pritiskov posameznih sektorjev, ki vodi v oženje svobodne rabe, cenzure vsebin in neupravičenega nadzora nad uporabniki. Internetna nevtralnost mora ostati nedotakljiv del upravljanja interneta, smislna regulacija zaščite avtorskih vsebin, ki bodo na prvo mesto postavile avtorje in ne velikih korporacij, hkrati pa ne kriminalizirale in cenzurirale splošne uporabnike, sta minimalna standarda za ohranjanje odprtega interneta. Iz tega razloga je potrebna regulacija, ki bo jasno postavila temelje posameznikovih svoboščin tudi na internetu. Internet je človekova pravica in svoboščina in jo je kot tako potrebno tudi upoštevati.

Evropski digitalni trg ni le lažja izmenjava storitev in vsebin na internetu, ampak pravi politični projekt zbliževanja, integracije in povezovanja evropskih narodov v eno celoto ali unijo. Z enotnim digitalnim trgom se odpravljajo državne meje, kulturne specifike, državna vrtičkarstva z monopoli ipd. Skupna evropska regulacija različnih področij omogoča nemoteno delovanje digitalnega gospodarstva in digitalnih storitev za posameznike, kar daje osnovo za enakomernejši razvoj vseh evropskih narodov. Prekomerna regulacija posameznih področij lahko privede do še večjega digitalnega razkoraka med posameznimi državami članicami EU, zato je nujno pristopiti k regulaciji posameznih sektorjev v uvidu skupnega evropskega razvoja napram svetovni konkurenci (ZDA, CHI, JAP in KOR), ne pa postavljanje monopolnih položajev posameznih sektorjev znotraj EU. Le na tak način bomo zagotovili ključno, informacijsko varnost 21. stoletja. 

Lista “Povežimo se” opaža, da je uvedba skupne evropske valute je koristila predvsem gospodarsko razvitejšim državam. Te so v času krize ostale države zavezale k varčevalnim ukrepom, kar je upočasnilo napredek na socialnem področju. Evropa zato potrebuje enotno socialno politiko, ki se bo borila proti revščini in zmanjševala neenakost v družbi. Delavcem mora zagotoviti ustrezne delovne pogoje in pošteno plačilo za njihovo delo. Spodbujati mora kakovostna delovna mesta, socialno podjetništvo in ustanavljanje visokotehnoloških zagonskih podjetij.

Evropske institucije in države članice morajo biti združene v obrambi proti avtoritarnosti. Potrebujemo zavezujoč mehanizem za redno spremljanje stanja demokracije in zaščite človekovih pravic v vseh državah članicah. Poseben poudarek moramo nameniti boju proti korupciji, ki ogroža pravno državo, omejuje prosto konkurenco in poglablja neenakosti v družbi. Evropa mora zagotoviti zaščito aktivistom, novinarjem in tako imenovanim žvižgačem, ki v javnem interesu objavljajo skrite informacije.

Enako morajo biti Evropske institucije in države članice združene v obrambi skupnih zunanjih meja, saj to predstavlja enega od glavnih kriterijev teritorialne suverenosti. Skupna varnostna politika bi se zato morala, v luči migracij, dodatno osredotočiti na varovanje skupnih zunanjih meja. Države bi morale najbolj prizadetim državam, ki ščitijo skupne meje zagotoviti potrebna dodatna finančna sredstva in kadrovsko pomoč. V ta namen bi bilo potrebno nadgraditi Frontex v skupno mejno policijo in vzpostaviti vire financiranja zaščite meja in obmejne infrastrukture, ki bodo izpostavljenim članicam na voljo v časih migrantskih kriz. Vzporedno s tem, da bi te sile pomagale vzpostaviti nadzor nad zunanjimi mejami, bi bilo potrebno, zagotoviti sredstva za nastanitev prišlekov v sprejemnih centrih. Begunce in migrante bi obravnavali v skladu z mednarodnimi konvencijami ali zakonodajo, ki velja za določeno skupino in bi zagotovili tudi infrastrukturo za človeka dostojno bivanje, z dostopom do zdravstvene oskrbe ter izobraževanja. Glede na potrebe in želje članic, bi v teh centrih, s pomočjo mobilnih administrativnih in konzularnih predstavništev, opravili vse imigracijske postopke za ekonomske migrante ali azilne postopke za begunce. V skladu z etiko in humanizmom na katerih je nastala EU, bi tako migracije spremenili v urejen za vse udeležence sprejemljiv proces in bi hkrati iz njih izločili organiziran kriminal tihotapcev ter državam na migrantskih poteh preprečili kršitve lastne zakonodaje. S tem bi tudi onemogočili parcialne interese posameznih članic ter političnih skupin, ki ekonomsko izkoriščajo migrantske tokove na škodo ostalih članic ali za promoviranje določenih političnih idej.

V zvezi z konopljo se zavedamo, da se obdobje ukinitve  prohibicije te vsestranske rastline neizbežno približuje. Države kot so Kanada, Urugvaj, Luksemburg, nekatere države ZDA pa so že stopile tej rastlini naproti in jo regulirale za potrebe današnjega časa. Tako so si močno utrjujejo prednost na globalnem trgu. Nujno je, da EU stopi na pot primerne legalizacije oz. regulacije konoplje. Z dodatnimi spodbudami za raziskave in razvoj izdelkov iz konoplje se izdelke iz konoplje postavi v cenovno konkurenčen položaj že obstoječimi cenovno dostopnimi, a ne okolju in naravi prijaznimi izdelki (papir, tekstil, biokompozit, prehrana, prehranska dopolnila, gradbeni material…).Zato je izredno pomembno, da se konopljo odstrani iz vseh regulativ, ki jo označujejo za prepovedano drogo in se na ravni celotne unije začnejo nujni postopki za hkratno legalizacijo in regulacijo v medicinski in rekreativni namen.

Mladim dolgujemo najboljše možne pogoje za razvoj njihovih potencialov in lažji prehod v odraslost. Zato morajo imeti na voljo kakovostno in dostopno izobraževanje, hkrati pa naj Evropa mlade spodbuja k študijskim izmenjavam, ne glede na njihov socialni položaj. Poseben problem predstavljajo negotove oblike zaposlitve, ki mladim onemogočajo rešitev bivanjskega vprašanja in ustvarjanje lastne družine ter jih vežejo v odvisnost. Izenačiti moramo pravice, ki izhajajo iz različnih oblik zaposlitev, ter mladim zagotoviti vso podporo pri vstopu na trg dela in pridobitev kakovostne zaposlitve. 

Naša načela preudarne politike na področju prehranske varnosti:

  1. Zavzemamo se za prepoved strupenih pesticidov. 

  2. Zavzemamo se za občutno povečanje subvencij za male kmete.

  3. Zavzemamo se za čim večjo uporabo lokalne hrane v vseh javnih ustanovah. Zato je potrebno javnim ustanovam zagotoviti zakonsko podlago in finance za lokalni odkup. Po drugi strani, pa je potrebno lokalne proizvajalce spodbujati k sodelovanju z lokalnimi javnimi odjemalci tako pri ponudbi pridelkov glede na njihove potrebe in tudi pri razumnih cenah pri prodaji glede na zagotovljen dolgoročni odkup.

  4. Zavzemamo se za 0% zavržene hrane. 

  5. Zahtevamo, da za kakovost hrane v vseh državah članicah EU veljajo enaki predpisi in da se prepove geografsko/nacionalno diskriminacijo potrošnikov s segmentacijo tržišča za prodajo enakih izdelkov glede na kvaliteto. V mehanizmu enotnega EU trga, morajo biti vsi izdelki enako kvalitetni na celotnem tržišču, ne da se izdelke slabše kvalitete ponuja na potrošniško manj ozaveščenih trgih vzhodne in južne Evrope.

  6. Nasprotujemo “podjetniškemu modelu” Perutnine Ptuj, ki zavaja slovenske in evropske potrošnike o izvoru mesa.

  7. Zavzemamo se za manjšo porabo mesa in za humanizacijo živinoreje.

  8. Zahtevamo strožje kazni za mučitelje živali.

  9. Zahtevamo legalizacijo marihuane.

Naša načela preudarne politike na področju socialne varnosti:

  1. Zahtevamo politiko, kjer je vsak državljan Slovenije ali EU enak drugemu - ne glede na raso, veroizpoved, spolno usmerjenost, starost, jezik, socialne ali osebne okoliščine, politično pripadnost.

  2. Zahtevamo več zelenih delovnih mest, ki naj temeljijo na konceptu krožnega gospodarstva.

  3. Zahtevamo kakovostno in dostopno izobraževanje za vse. 

  4. Zahtevamo lažji vstop na trg dela za mlade, pri čemer nasprotujemo prekarnim oblikam zaposlitve. 

  5. Zavzemamo se za vzpostavitev socialne, okoljske in fiskalne EU.

  6. Proti nacionalizmom vseh vrst ob hkratnem zavzemanju za realistično presojo razmer in nevarnosti ter strahov ljudi.

  7. Za skupno in solidarno reševanje begunskega in migrantskega problema.

Naša načela preudarne politike na področju informacijske varnosti:

  1. Zahtevamo dostopen in odprt internet za vse, zato zahtevamo več-deležniški pristop upravljanja in reguliranja.

  2. Nasprotujemo ožanju svobodne rabe, cenzure vsebin in neupravičenega nadzora nad uporabniki interneta. 

  3. Zahtevamo internetno nevtralnost, ki je nedotakljiv del upravljanja interneta.

  4. Smo za zaščito avtorskih vsebin, ki naj avtorja postavljajo pred interes kapitala.

  5. Evropa naj zaščiti tako imenovane žvižgače.

  6. Podpiramo enoten Evropski digitalni trg in skupno evropsko regulacijo. 

  7. Zavzemamo se za spodbujanje gospodarstva, ki bo temeljilo na informacijski družbi.

  8. Zahtevamo več delovnih mest, ki bodo visoko produktivna in bodo temeljila na sodobnih informacijskih tehnologijah in konceptu krožnega gospodarstva.

  9. Zahtevamo nevtralen, dostopen in odprt internet za vse, zato zahtevamo več-deležniški pristop upravljanja in reguliranja.

  10. Spodbujamo načela odprtosti in svobode za vse, proti cenzuri, omejevanju in prisluškovanju.

  11. Zahtevamo reformo avtorskega in patentnega prava, ki bosta spodbujala razvoj informacijske družbe, ne ohranjala monopole.

  12. Zavzemamo se za večjo neodvisnost in integriteto politike s krepitvijo transparentnosti njenega delovanja in uveljavljanju zaščite žvižgačev.

3. Čista politika - Čista Slovenija – Čista Evropa. 

Lista “Povežimo se” verjame, da je zgoraj nanizana načela in programska izhodišča moč uveljaviti le z lastnim angažmajem in povezovanjem enako mislečih posameznikov v prodorno skupino. Kot aktivisti namreč posamično že dolga leta te iste predloge in rešitve glasno ponujamo politiki in odločevalcem. Ti nam na številnih delovnih skupinah in srečanjih pokroviteljsko prikima in v istem dahu opozori, da so naše ideje utopične. 

Naša Lista “Povežimo se” je zato prepričana, da je potrebno politiko očistiti vedno istih lepih besed in praznih obljub. Dovolj imamo omahovanja. Dovolj imamo, da nas nihče ne sliši. Dovolj imamo uničevanja naše zelene Slovenije. 

V politiko vstopamo, ker je bilo v zadnjih 22 letih kar 20 najtoplejših let na planetu. Tla pod nogami nam dobesedno gorijo, odločevalci pa iz udobnih foteljev ne zasledujejo niti že podpisanih zavez pariškega sporazuma. Zadnje desetletje kot nevladniki in aktivisti spodbujamo, pozivamo, pravzaprav rotimo, da vendarle od besed preidemo k dejanjem. Da začnemo z zeleno politiko za ohranitev zelene Slovenije, predno bo prepozno. Da rešimo planet, preden bomo zavestno ukradli prihodnost našim zanamcem. Da poskrbimo za informacijsko, prehransko in socialno varnost. 

A zgodi se nič.

Dovolj imamo tega sprenevedanja. Dovolj imamo čakanja. Dovolj imamo take politike. 

Podajamo se v Bruselj s ciljem, da tam sooblikujemo zelene in na sodobnih informacijskih tehnologijah utemeljene politike, ki jih bo Slovenija primorna prenesti v svoj pravni red. Podajamo se v boj za prehod od besed k dejanjem. Za prehod k nujnemu očiščenju politike.